Bold to bould.

Sweden. Plezal do muskelfibra. Šel na pivo. Dal bogastvo. Spil še enega, da mi je bilo vseeno. Šel na predstavo. Zmagali. Hotel sem še enega, pa so Švedi spili vse na horuk. Je bilo slovensko vino. Pa še zastonj. Ambasador je imel govor. Pohvalil je Švede, da je res lično, da dajejo tujcem stanovanja in delo, da pa je še mičnejše, da Slovenci dajemo njim dober teater. Plosk. Plosk. Naslednji dan sem pobral šila in kopita in odletel domov. Ostali nadaljujejo. Sam ne morem, ker me preveč Peklenska rajca.

No rope, no hope.

Na hitro. Turnc. Za glavo pustit v dolini. Jutri na Švedsko. Heringi. Njami. Fragile gostuje. Njami drugikrat...

Zmagovalci pišejo zgodovino, luzerji prihodnost.

Izpod Golnika en prelep pozdrav od vaše košarkaške reprezentance. Tistih nekaj, ki smo še živi. Resda smo majhni, imamo pa veliko srce, zato obljubljamo, da bomo naslednjič vsaj tretji, ker se bo našemu vodstvu končno utrgalo in bo naš selektor zažgal sodniško uro, njegov pomočnik bo polomil koš in naš maser bo v olju scvrl šefe Fibe. Kajti, če ne gre zlepa, mora zgrda. Bombe v njihovo goljufivo rit in srednji prst v zrak za vse tehnične, namerne in še bolj zamerne napake, ki so nam jih popiskali! Se vrnemo. Brez srca in s povečanimi jajci! Srečno Kekci!

Some girls are bigger than others...

Pobegneš, da bi se spet srečal ali pa vsaj uzrl za trenutek, ko si bil še fajn. Ko se nisi zbujal, da bi šel spat nazaj in, ko je bil dan hvatanje sreče in ne kupčkanje tišine in bežanje pred budalami. Oh, 15 minutes with You, oh, I wouldn't say No.

and some days are better than others.

Prostor, skrit pred vsemi, raženj za enkratno uporabo in smodenje, prčkanje, zažiganje, prižiganje, pa spet smodenje, prčkanje in etc in etc, da končno izvališ pošteno pečeno žretje in pir za počez, če je slučajno še kaj surovega v narodnem parku pod Kranjsko goro.

Fire bike with us.

Malčki so zmogli vse. 25 km za 4 breskve, 3 litre vode, dva litra cedevite in eno čoko. Za p.s. pa krapce v kislem mleku, dunajc, pomfrit in palačinke. Gor in dol po Rad te mam Radovna. Pijanih planincev nismo povozili. Ena žaba je bila že povožena in ena krava je imela Fetalijevo bolezen in je tekla z nami. Lepo.

Happy summer skiing day.

Do 12h sem se dobro dričal. Dričavcev na ledeniku je bilo na prste ene roke. Po dvanajsti smo postali bolj plavalci in čofotalci. Zato smo se spet razbežali v doline nazaj kuhat na 30 stopinj. Seksi je bilo v istem dnevu lizat sneg in božat travo.

Basic insect.

Je narava spet špranjico pokazala, da sem zdrknil vanjo in se izgubil v njeni gošči. Zasopla sva se v dir in nebo nama je bilo v okvir, ko sva mokra obležala, da je bila slika kot se šika, jaz in moja crknjena krava, nabriti veter in osončena gorska solata.

Second head.

Sem te gledal leta in leta, kaj gledal, buljil, požiral in bal. Zdaj si moj in jaz tvoj. Brez gostilne, planinskega doma in črede množic. Samo tri kavke, ki so se steple za obgriženo jabolko in en fajn gospod s katerim sva tolkla časovni rekord gor po žrelu in dol med odprtino škarij za super truper sončen dan. Thx Storžič. Se vrnem pozimi, da se posmučava.

Moji kandidati za Kmetijo slavnih: