nedelja, 27. februar 2011

Rad bi ti rekel, da je svet lep.



Da bo tvoje življenje ena sama šolska počitnica. Da boš vedno srečen, vedno vesel in, da bova vedno skupaj smučala po prašiču. Popoldne igrala nogomizni nagomet in plavala pazi kuža, glej morski pes. Da boš za večerjo vedno jedel ribje palčke in namakal prste v čokoladni vojdnajk. Rad bi ti rekel, da...



Rad bi ti rekel, da se gre vedno samo navzgor in, da nebo nima meja. Da se vedno samo pleza in nikoli ne pade. Da je mraz zato, da sije sonce. Da sije sonce zato, da si želiš dežja. Da po dežju nabirava blato na hlačah in sušiva mokre nogavice v pečici, pijeva čaj in se greva taglavna mesta, taglavne reke in taglavne zlate kopačke. Rad bi ti rekel...



Rad bi ti rekel, da bo sneg vedno bel in da bodo tvoje stopinje brez zasledovalca. Da so vse pesmi na svetu samo zate še nenapisane in, da so vsi ljudje dobri in, da jih ni nikoli strah. Rad bi ti rekel, da si mi hecen škric in, da je škoda, da tebe in tvoje sestrce nisem spoznal že prej.

V torek bom spet bližje smrti. V torek ti bom rekel, da vaju imam rad.