Sem te gledal leta in leta, kaj gledal, buljil, požiral in bal. Zdaj si moj in jaz tvoj. Brez gostilne, planinskega doma in črede množic. Samo tri kavke, ki so se steple za obgriženo jabolko in en fajn gospod s katerim sva tolkla časovni rekord gor po žrelu in dol med odprtino škarij za super truper sončen dan. Thx Storžič. Se vrnem pozimi, da se posmučava.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar