Smrčala si dvanajst pomladi. Zdaj končno spiš. Tvoje stvari sem pospravil. Ti jih bom gor poslal. Tudi plastično kuro in od bolh preluknjano odejo. Da ne boš sama, my love. Sklede sem vrgel. Baje tam ne rabiš ne hrane ne vode. Počakaj. Pridem.
petek, 3. julij 2009
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Kako zalostno. Ampak ti si pa le vzemi cas za tu. Gor bos itak dolgo. Lep pozdrav.
OdgovoriIzbriši